VINO, 3. NAJSTAREJŠA PIJAČA

Skupščina kluba PMČ, Metlika 13.11. 2007

Spoštovani gospe gospodje!

Med brskanjem po obsežni zgodovini trte in vina, se najdejo številni zanimivi dogodki in podatki. Zgodbo o vinu so nanizale  stare civilizacije in  pripoveduje o neizbrisni vlogi vina pri razvoju običajev, umetnosti, kulture. Veliko poduhovljenosti odseva iz izrekov, pesmi, upodobitev…

V  zadnjih treh desetletjih zopet v številnih državah  raste zanimanje za  vinsko kulturo in poznavanje  vin. Ta ugledna pijača je za vodo in mlekom, po starosti, verjetno tudi po pomenu za človeštvo, na tretjem mestu.

Pismo stare zaveze govori, da je   po vesoljnem potopu Noe začel obdelovati zemljo in zasadil vinograd.  Tako je zapisano v legendi.

Sicer pa vino spada med prve človekove uspehe  in je zasedalo v številnih  civilizacijah privilegirano mesto.  Vrsta epohalnih  odkritij na področju biokemije je vezana na vino, n. pr.: fermentacija, oksidacija…

Divja trta, ki rodi tudi grozdje podobno žlahtnemu, naj bi uspevala že pred pojavom ljudi na zemlji. O tem pričajo fosili pečk stari 60 milijonov let. Kdaj se je začelo iz grozdja pridelovati vino, so predpostavke.

V Gruziji so odkrite najstarejše sledi, lončeni vrči in reliefi grozdja izpred 6 tisoč let pred Kristusom. Podobno v Perziji in Egiptu.  Stari Egipt nam je zapustil dragoceno dokumentacijo.

Na lončenih posodah so omenjeni celo letniki vina, lega vinograda in ime vinogradnika. To so  prve vinske etikete. Babilonci so razglasili vinske zakone o ravnanju z vinom. Arheologi so odkrili na Kavkazu, vzhodno od Črnega morja, pečke gojene trte stare 7000 let.

Najstarejši vinograd je bil posajen na območju med današnjimi državami Turčijo, Gruzijo in Armenijo, Še vedno je uganka zakaj v Severni Ameriki, kjer je razširjena trta vrste Vitis, ni nobenih znakov, da bi poznali vino pred  krščanstvom, čeprav so tam  obstojale uspešne civilizacije.

Odkritje vina v Mali Aziji je bilo gotovo po naključju.  Grozdni sok so hranili  v lončenih posodah in mehovih iz kozje in kamelje kože. Toplota je  vzpodbudila alkoholno vrenje, in sladki mošt se je spremenil v vino. Ne moremo vedeti, če je sok popolnoma povrel, ali je prišlo do polsuhega vina, ali je  scikalo.

Z razmahom grške civilizacije, začenši 1600 let pred Kristusom, so bili vinogradi na vsem območju Sredozemlja. Glavna centra sta bila Mikene in Šparta.

Številne upodobitve na najdenih vazah pričajo, da je bilo Vino  kultna pijača za verske obrede, čaščenja bogov in praznovanja. Tudi kletarstvo je bilo napredno, čeprav so dodajali morsko vodo, da bi bilo vino mehkejše.

Grški naseljenci so razširjali trto.  Šeststo let pred Kristusom sadili trto ob današnjem Marseille-u, 100 let  kasneje na Siciliji. Toda njihov bog Dioniz ni bil samo dobre narave, da bi vinogradnike učil predvsem negovati vino. 

Viri  navajajo, da ga je spremljalo veliko razuzdanih žensk, ki so obnorele uboge moške in marsikatera kmetija je šla na boben.

Po zatonu grške civilizacije se je vinogradništvo razširilo po vsem Rimskem imperiju. Vino je pomenilo hkrati statusni simbol, sredstvo za plačevanje, zdravilo in obvezno mitološko pijačo  pri podpisovanju pogodb.

V antiki je bilo najbolj slavno belo vino. Stroka je napredovala, imeli so veliko sort in Vergil je zapisal, da jih je toliko kot kamenčkov na obali. Krščanstvo je vključilo vino v svoj obred. Zaradi tega se mu je uspelo  obdržati po vdoru Barbarov, ki so premagali Rim.  

Rimljani so na veliko uporabljali svinčevo sol, ki je sladka, toda strupena (la litharge, P. str.24 ) za slajenje jedi, pijač in vina. Domnevajo, da je lahko ta praksa tudi eden izmed vzrokov za padec imperija.

Iz še cvetočega Rima so trto  širili v južno Francijo, dolini Rena in Mozele, Španijo, v Belo krajino in še kam. V današnji Toskani je bilo vino poznano v 3. stoletju pred Kristusom.

V Srednjem veku so bili vinski pionirji  menihi, predvsem Benediktinci in Cistercijanci. V dobi renesanse so pospeševali panogo monarhi in bogati meščani. 

Največji obseg je trta doživela v Evropi  v 16. stoletju. Vinogradov je bilo 4 krat več kot danes in poraba vina /osebo/leto čez  200 litrov.

To zlato obdobje so kmalu prekinile epidemije in vojne, kakor tudi ohladitev Evrope, ki je vinograde skrčila na današnja aktualna vinorodna območja.

V statutu kluba PMČ smo se zavezali, da širimo  vinsko kulturo, in osveščamo ljudi o plemenitem poslanstvu vinske trte in vina. Vino ima svojo dušo, ki jo lahko odkriva in doživlja le kulturen pivec.

Vinsko kulturo, ki je del narodove kulture, skuša zaznamovati vsaka generacija. Gotovo smo pa bistveno bolj napredovali s kakovostjo vin, kot smo uspeli nadgraditi vinsko kulturo. 

Odkritje fenomenov fizike, kemije in biokemije v 70 letih prejšnjega stoletja in razumevanje procesov v vinu je zaslužno za ta spektakularni preskok v kakovosti vina. 

Gotovo pijemo sedaj boljša vina kot pred tisočletji in stoletji. Toda o vinu je bilo pred stoletji in tisočletji zapisanih toliko  resnic, ki še danes držijo, da lahko ob takratni vinski kulturi strmimo:

Sirah, ki  je živel v Jeruzalemu okrog leta 200 pr. Kristusom je zapisal:

·        Vino poživlja srce in razveseljuje dušo, če ga piješ o pravem času in zmerno.

·        Heraklid ( 5. stol. pred K. ), grški filozof, ki je prvi učil, da se zemlja vrti okrog svoje osi, torej zelo pameten človek, je zapisal po pokušanju vina: »Ves moj genij je v nosnicah«.

Pred 2400 leti je Platon razlikoval že osnovne okuse ( sladko, slano, kislo, grenko ) in vrste arom. Nismo veliko napredovali od takrat. Šele leta 2004 je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino ( Axel in  Buck ), zaradi odkritij in novega znanja o naših čutilih za vonj in okus.

Vino je bilo navdih mnogim pesnitvam. Platonov izrek »Zaman trka na vrata muze tisti, ki ne ljubi vina« potrjuje vlogo vina v poeziji:

·        Oton Zupančič je v gostilni svojih staršev kar na steno napisal Belokranjsko napitnico: »Sreča skače, vince se preliva, draga moja, ti si vsega kriva…

·        Naš slovenski vinski zavetnik škof Anton Martin Slomšek nam je zapustil preroške pesmi in nasvete. »En hribček bom kupil,…« »Žalostna je miza na kateri ni vina«,  »Kdor vince prav uživa veselje v srce vliva, če srce dobro ni, ga vince le skazi«.

·        Podatek, da je v obdobju najuspešnejšega pesnenja Franceta Prešerna bil v Ljubljani edini slovenski napis:«Točimo metliška vina«, France gotovo ni spregledal. 

·        Hrvaški pisec A. G. Matoš je zapisal: V vinskih krajih rastejo talenti, umetnost, življenjska radost, zdravje in glasba.  Tudi naša Kristina to potrjuje in njen glasek bomo lahko podoživljali ob srkanju zaščitene MČ.

Pridelava vin je zelo odvisna od vremenskih pogojev, nikoli ne vemo v naprej koliko bomo pridelali, niti kakšna bo kakovost, niti kakšno bo plačilo. Toda vinogradniška družina  vztraja, ne samo zaradi dohodka.

Vsak letnik jim pomeni novo rojstvo, novega otroka, novo stvaritev. In v to stvaritev dajejo del sebe. Zato se lahko reče, da je vino je  zrcalo ljudi in področja.

Torej pri okušanju vina z ljubeznijo  slutimo del duše ljudi, ki so ga ustvarili in si prikličemo v spomin pokrajino, kjer je vino pridelano. 

Španski slikar Salvatore Dali je poznan po izreku: »Ljubitelj, ki se je naučil umetnosti pokušanja, več ne pije, temveč odkriva vinske skrivnosti«.

Zadovoljstvo ob vinu raste z znanjem, ki si ga pridobivamo in nas počasi pripelje v kraljestvo čutil. Umetnost degustacije ni niti skrivnost niti  domena izbranih.

Ljubitelji, ki se iskreno družijo z vinom doživljajo zadovoljstvo, ki je sestavljeno iz duševnih in čutnih občutkov Letošnji letnik je dal veliko odličnih vin.

Zaposlite vsa čutila in odkrivajte v vinih skrivnosti, ki jih le ta rada šepetajo. Slišali boste šelestenje brez, tamburice in če boste še bolj pridni,  Kristino, kako poje Lepo Anko.

J. Nemanič 7.11.2007

VEDETI PITI

Skupšč. KPMČ-2009/17.11.2009
Tema: Spoštovane, spoštovani!

Ne bom vam govoril kako se vino pokuša. Beseda bo tekla o osveščanju pivcev vina, ki je postalo »vse-evropsko civilno gibanje«. Tudi Slovenija ne stoji ob strani. Naš KPMČ ima v 6. členu statuta tudi eno od nalog širjenje vinske kulture.

Okrog vina se vedno nekaj dogaja. Žal so med veselimi dogodki tudi včasih črne vesti, ki opozarjajo na prekomerno pitje alkoholnih pijač. Kaj lahko mi, ljubitelji in poznavalci vina storimo, da bi bilo čim manj nesreč, na cestah, v družinah …?

Slogan »Vedeti piti« je dobeseden prevod iz francoščine.

Vse - evropska akcija pospeševanja pravilnega, pametnega, odgovornega, zdravega, zmernega, kulturnega pitja vina ni vsiljiva, niti zapovedujoča.

V Sloveniji je bil prvi pobudnik gibanja EU red Vitezov Vina ( Ordo Equstris Vini Europae ). Usmerjeno je k vsem državljanom, vseh starosti in socialnih okolij, s posebnim poudarkom na mladini. Pripravlja se uporabna publikacija.

Publikacija ne bo katekizem prepovedi. Vina ne branimo, ni nič krivo. Cilj je samo prikazovanje vloge vina v kontekstu kvalitete življenja.

Tudi mi nadaljujemo večtisočletno tradicijo velikih civilizacij. Egipčanska, grška, rimska so gojile vinsko trto in razvile pravi kult o vinu. Pesniki so ga opevali, umetniki ovekovečili običaje v slikah in kipih, filozofi poveličevali…

Naša civilizacija z občutkom nadaljuje to poslanstvo s širjenjem resnice o vinu. Znani pisec Ernest Hemingway je zapisal: »Vino je najbolj civilizirana stvar na svetu«.

Toda odkar svet stoji, vedno potekajo bitke med dobrim in zlim. In šibka plat ljudi je kriva, da na vino, po krivici, leti preveč kritičnih puščic.

Nekateri, zaradi svojega ozkega obzorja, sejejo zmedo.

V julijski reviji ONA ( torkova priloga DELA ) sem radovedno prebiral članek o najstniškem alkoholizmu. V tem članku je novinarka zaskrbljena nad opijanjem mladostnikov.

• Navedeno je kar nekaj dobrih opozoril. Z vsemi njenimi trditvami pa se ni mogoče strinjati, ker populistično pretirava. Recimo: »Da je poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji med največjimi v Evropi«.

Piše, da je Slovenija kot vinorodna dežela še bolj izpostavljena zlorabi alkohola. Moti jo tudi prvo srečanje mladih z vinom v krogu družine.

V vinogradniških družinah je bilo vino od nekdaj na mizi ob glavnih obrokih. In odnos do vina je v večini družin spoštljiv, pitje zmerno. V takšnem okolju ni nacejanja.

Kaj lahko današnja generacija naredi, da bi vino čim bolje odigravalo svoje poslanstvo - biti človeku v veselje?

Z vnašanjem zmede o vinu nihče ne profitira.

Vino ni samo alkohol. Vino je nastalo s fermentacijo grozdja in ohranilo vse sadove procesa alkoholnega vrenja. Vino ne doživlja v tehnološkem postopku višje temperature od 30° C. V njem ostajajo nepoškodovane vse naravne snovi grozdja. Nobena druga pijača, ki je pasterizirana, se ne more s tem pohvaliti.

DDW št. 18/4.9.2009:
»Pivci vina živijo dalj« je naslov članka o poročilu raziskave »Vpliv vina na zdravje«. Holandska raziskovalna skupina je dolgih 40 let spremljala pivske navade 1400 moških pivcev.

• Nič novega ni pomenil rezultat, da so pivci vina imeli manj težav s srčno in možgansko kapjo od nepivcev.

Presenetil pa je podatek, da pivci vina živijo pet let dalj od ne pivcev vina in tri leta dalj od pivcev piva in alkoholnih pijač. In to neodvisno od socialne strukture, njihove telesne aktivnosti in celo neodvisno od kajenja. Podatki so tako presenetljivi, da je javnost na članek ostro reagirala z naslednjimi vprašanji:
- Kdo je sponzor te raziskave? Odgovor: Nizozemski urad za prehrano in zaščito potrošnikov.
- Kje so zaposleni raziskovalci? V Inštitutu za javno zdravstvo.
- Kje je bila raziskava objavljena? V znanstveni publikaciji »Journal of epidemiology and Community Health«.

Posameznik je toliko zdrav kot so njegove žile in srce. Že stara medicinska modrost nas uči, da vino čisti žile. Danes poznamo sestavine vina, ki so zaslužne za preprečevanje poapnenja žil, kar potrjuje to prastaro trditev ranocelnikov.

• Medicina ne gleda več kritično na uživanje vina diabetikov. Obstojajo celo uradne smernice. Za obolele moške do 30 g alkohola( ženske do 20 g ) dnevno. Tak odmerek ne vpliva na stanje sladkorja v krvi.

DDW št. 15, 24,7,2009:
V Nemčiji poteka akcija »Zmernost pri vinu«. Zakaj ne zmernost pri alkoholu, je bilo postavljeno vprašanje s strani vinarjev.

Pijače vino, pivo in žganje imajo nekaj skupnega. Vse tri so bolj ali manj okusne. Vse imajo prostor v družbi. Vse tri vsebujejo enak alkohol, ki škodi jetrom. Z vsemi se lahko napijemo.

• Toda vino ima nekaj posebnega, s čimer ne moremo hvaliti piva in žganja. Vino povezujemo s kulturo in življenjskim slogom.
• Vino je idealen spremljevalec hrane. Kjer se ob hrani streže vino, tam je bistveno manj nacejanja. Vino ima poleg alkohola veliko zdravilnih sestavin.

Toda ravno to, kar se po vinskih užitkih ob pokušanju dogaja v telesu, vinarji premalo vedo, velikokrat manj, kot njihovi kupci.

S projektom »Zmerno z vinom« ( The WINE in MODERATION), se hoče pomagati vinarjem, zakrpati luknje v njihovem znanju, da bi pravilno in odgovorno ponujali vino in tako ohranjali lastno identiteto ter verodostojnost (The Programme is an initiative of the combined European wine sector).

»Zmernost ima boljši okus« je slogan kanadske inštitucije EDUC/ALCOOL. Ta neodvisen organizem združuje javne institucije, asociacije industrije alkoholnih pijač in osebnosti iz raznih poklicev ( zdravstva, univerz, novinarstva ).

Ti Kanadčani so prvi v svetu, približno pred 20 leti, sprožili to akcijo, ki jo finansira alkoholna industrija. Uspeli so se približati mladini in se trudijo nevsiljivo ter prijazno vzgajati bodoče kupce.

Milijon gratis razglednic je na voljo v Quebecu vsako leto za božično in n.l. voščilo. Na voščilnicah so simpatični napotki in fotografije, ki pospešujejo zmernost pitja.

Sedaj jih posnema velik del sveta, tudi KPMČ.

Težko se bomo borili proti besedi vinjen, ki jo bodo uporabljali novinarji, policisti…če bomo vzpodbujali nacejanje z vinom in to slabe kakovosti.

Več znanja o alkoholu bi nujno morale imeti tudi svetovalne službe po šolah, pravi avtorica članka v časopisu ONA. Res je, tudi več znanja o vinu, tako s svetle kot s temne plati. Mladina je in bo vedno rada posegala po prepovedanih rečeh.

Učitelj ali svetovalec na šoli, ki ne ve nič o vlogi vina v gastronomiji, o sortah, aromah, o vinski tradiciji in kulturi, …tudi ne bo mogel učence pravilno poučiti, da bi jih z nasvetom zavaroval pred nevarnostmi čezmernega pitja.

Zadnji dve generaciji sta epohalno dvignili kakovost vina. Ocenjuje se, da je od srednjega veka dalje v 20. stoletju narejen največji korak pri razvoju kakovosti vina. V pomoč je bil hiter razvoj biologije in biotehnoloških znanosti. Večina vinskih skrivnosti je razvozlanih.

Kakovost bo sicer rasla, toda v niansah.

Da bi pa kakovost uživala ugled, ki ji gre, je potrebno pospešeno širiti vinsko kulturo. Na tem področju je še veliko za postoriti. Če so na trgu slaba vina, so zato ker so »slabi«, nekultivirani pivci.

Pijemo vino, ki smo ga vredni. Se raje odločamo za vina, ki so kmetijski pridelek, ali vina, ki so zaradi preveč tehnologije skoraj industrijski proizvod?

Se odločimo za boljša vina, če so dražja? Vsak, ki kupi slabo vino, škodi dobrim vinom. Nam, potrošnikom vina manjka verjetno več znanja o vinu, kot pa denarja. Torej v 21. stoletju se lahko največ postori za vino s kultiviranjem pivcev. Na tem področju lahko veliko naredimo za našo enkratno dediščino, vinsko trto in vino.

In še pred koncem, dva lepa, a resnična in optimistična stavka:

1. Vino je otrok sonca in zemlje, ki osvobaja duha in razvija inteligenco.
2. Vino je lahko kot sončni žarek v sivem vsakdanu.

V tem duhu, s spoznanjem, da je kulturno pitje zdravo, da prinaša pozitivno energijo, optimizem, vam želim
veliko veselja in uspeha pri osveščanju vaših bližnjih, prijateljev, znancev. Naj nam bo taka aktivnost v ponos.

Toda drage, dragi spoštoval- ke,-ci vina. Poleg lepih zgledov, ki jih priporoča kulturno vedenje ob vinu, ne pozabite, dnevno na vsaj en kozarček, če ne dva ali tri, da bomo naše življenje zares podaljšali.

Dr. J. Nemanič
Metlika 10.11.2009