nedelja, 20. marec 2011

VEDETI PITI

Skupšč. KPMČ-2009/17.11.2009
Tema: Spoštovane, spoštovani!

Ne bom vam govoril kako se vino pokuša. Beseda bo tekla o osveščanju pivcev vina, ki je postalo »vse-evropsko civilno gibanje«. Tudi Slovenija ne stoji ob strani. Naš KPMČ ima v 6. členu statuta tudi eno od nalog širjenje vinske kulture.

Okrog vina se vedno nekaj dogaja. Žal so med veselimi dogodki tudi včasih črne vesti, ki opozarjajo na prekomerno pitje alkoholnih pijač. Kaj lahko mi, ljubitelji in poznavalci vina storimo, da bi bilo čim manj nesreč, na cestah, v družinah …?

Slogan »Vedeti piti« je dobeseden prevod iz francoščine.

Vse - evropska akcija pospeševanja pravilnega, pametnega, odgovornega, zdravega, zmernega, kulturnega pitja vina ni vsiljiva, niti zapovedujoča.

V Sloveniji je bil prvi pobudnik gibanja EU red Vitezov Vina ( Ordo Equstris Vini Europae ). Usmerjeno je k vsem državljanom, vseh starosti in socialnih okolij, s posebnim poudarkom na mladini. Pripravlja se uporabna publikacija.

Publikacija ne bo katekizem prepovedi. Vina ne branimo, ni nič krivo. Cilj je samo prikazovanje vloge vina v kontekstu kvalitete življenja.

Tudi mi nadaljujemo večtisočletno tradicijo velikih civilizacij. Egipčanska, grška, rimska so gojile vinsko trto in razvile pravi kult o vinu. Pesniki so ga opevali, umetniki ovekovečili običaje v slikah in kipih, filozofi poveličevali…

Naša civilizacija z občutkom nadaljuje to poslanstvo s širjenjem resnice o vinu. Znani pisec Ernest Hemingway je zapisal: »Vino je najbolj civilizirana stvar na svetu«.

Toda odkar svet stoji, vedno potekajo bitke med dobrim in zlim. In šibka plat ljudi je kriva, da na vino, po krivici, leti preveč kritičnih puščic.

Nekateri, zaradi svojega ozkega obzorja, sejejo zmedo.

V julijski reviji ONA ( torkova priloga DELA ) sem radovedno prebiral članek o najstniškem alkoholizmu. V tem članku je novinarka zaskrbljena nad opijanjem mladostnikov.

  • Navedeno je kar nekaj dobrih opozoril. Z vsemi njenimi trditvami pa se ni mogoče strinjati, ker populistično pretirava. Recimo: »Da je poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji med največjimi v Evropi«.
Piše, da je Slovenija kot vinorodna dežela še bolj izpostavljena zlorabi alkohola. Moti jo tudi prvo srečanje mladih z vinom v krogu družine.

V vinogradniških družinah je bilo vino od nekdaj na mizi ob glavnih obrokih. In odnos do vina je v večini družin spoštljiv, pitje zmerno. V takšnem okolju ni nacejanja.

Kaj lahko današnja generacija naredi, da bi vino čim bolje odigravalo svoje poslanstvo - biti človeku v veselje?

Z vnašanjem zmede o vinu nihče ne profitira.

Vino ni samo alkohol. Vino je nastalo s fermentacijo grozdja in ohranilo vse sadove procesa alkoholnega vrenja. Vino ne doživlja v tehnološkem postopku višje temperature od 30° C. V njem ostajajo nepoškodovane vse naravne snovi grozdja. Nobena druga pijača, ki je pasterizirana, se ne more s tem pohvaliti.

DDW št. 18/4.9.2009:
»Pivci vina živijo dalj« je naslov članka o poročilu raziskave »Vpliv vina na zdravje«. Holandska raziskovalna skupina je dolgih 40 let spremljala pivske navade 1400 moških pivcev.
  • Nič novega ni pomenil rezultat, da so pivci vina imeli manj težav s srčno in možgansko kapjo od nepivcev.
Presenetil pa je podatek, da pivci vina živijo pet let dalj od ne pivcev vina in tri leta dalj od pivcev piva in alkoholnih pijač. In to neodvisno od socialne strukture, njihove telesne aktivnosti in celo neodvisno od kajenja. Podatki so tako presenetljivi, da je javnost na članek ostro reagirala z naslednjimi vprašanji:
- Kdo je sponzor te raziskave? Odgovor: Nizozemski urad za prehrano in zaščito potrošnikov.
- Kje so zaposleni raziskovalci? V Inštitutu za javno zdravstvo.
- Kje je bila raziskava objavljena? V znanstveni publikaciji »Journal of epidemiology and Community Health«.

Posameznik je toliko zdrav kot so njegove žile in srce. Že stara medicinska modrost nas uči, da vino čisti žile. Danes poznamo sestavine vina, ki so zaslužne za preprečevanje poapnenja žil, kar potrjuje to prastaro trditev ranocelnikov.
  • Medicina ne gleda več kritično na uživanje vina diabetikov. Obstojajo celo uradne smernice. Za obolele moške do 30 g alkohola( ženske do 20 g ) dnevno. Tak odmerek ne vpliva na stanje sladkorja v krvi.
DDW št. 15, 24,7,2009:
V Nemčiji poteka akcija »Zmernost pri vinu«. Zakaj ne zmernost pri alkoholu, je bilo postavljeno vprašanje s strani vinarjev.

Pijače vino, pivo in žganje imajo nekaj skupnega. Vse tri so bolj ali manj okusne. Vse imajo prostor v družbi. Vse tri vsebujejo enak alkohol, ki škodi jetrom. Z vsemi se lahko napijemo.

  • Toda vino ima nekaj posebnega, s čimer ne moremo hvaliti piva in žganja. Vino povezujemo s kulturo in življenjskim slogom.
  • Vino je idealen spremljevalec hrane. Kjer se ob hrani streže vino, tam je bistveno manj nacejanja. Vino ima poleg alkohola veliko zdravilnih sestavin.
Toda ravno to, kar se po vinskih užitkih ob pokušanju dogaja v telesu, vinarji premalo vedo, velikokrat manj, kot njihovi kupci.

S projektom »Zmerno z vinom« ( The WINE in MODERATION), se hoče pomagati vinarjem, zakrpati luknje v njihovem znanju, da bi pravilno in odgovorno ponujali vino in tako ohranjali lastno identiteto ter verodostojnost (The Programme is an initiative of the combined European wine sector).

»Zmernost ima boljši okus« je slogan kanadske inštitucije EDUC/ALCOOL. Ta neodvisen organizem združuje javne institucije, asociacije industrije alkoholnih pijač in osebnosti iz raznih poklicev ( zdravstva, univerz, novinarstva ).

Ti Kanadčani so prvi v svetu, približno pred 20 leti, sprožili to akcijo, ki jo finansira alkoholna industrija. Uspeli so se približati mladini in se trudijo nevsiljivo ter prijazno vzgajati bodoče kupce.

Milijon gratis razglednic je na voljo v Quebecu vsako leto za božično in n.l. voščilo. Na voščilnicah so simpatični napotki in fotografije, ki pospešujejo zmernost pitja.

Sedaj jih posnema velik del sveta, tudi KPMČ.

Težko se bomo borili proti besedi vinjen, ki jo bodo uporabljali novinarji, policisti…če bomo vzpodbujali nacejanje z vinom in to slabe kakovosti.

Več znanja o alkoholu bi nujno morale imeti tudi svetovalne službe po šolah, pravi avtorica članka v časopisu ONA. Res je, tudi več znanja o vinu, tako s svetle kot s temne plati. Mladina je in bo vedno rada posegala po prepovedanih rečeh.

Učitelj ali svetovalec na šoli, ki ne ve nič o vlogi vina v gastronomiji, o sortah, aromah, o vinski tradiciji in kulturi, …tudi ne bo mogel učence pravilno poučiti, da bi jih z nasvetom zavaroval pred nevarnostmi čezmernega pitja.

Zadnji dve generaciji sta epohalno dvignili kakovost vina. Ocenjuje se, da je od srednjega veka dalje v 20. stoletju narejen največji korak pri razvoju kakovosti vina. V pomoč je bil hiter razvoj biologije in biotehnoloških znanosti. Večina vinskih skrivnosti je razvozlanih.

Kakovost bo sicer rasla, toda v niansah.

Da bi pa kakovost uživala ugled, ki ji gre, je potrebno pospešeno širiti vinsko kulturo. Na tem področju je še veliko za postoriti. Če so na trgu slaba vina, so zato ker so »slabi«, nekultivirani pivci.

Pijemo vino, ki smo ga vredni. Se raje odločamo za vina, ki so kmetijski pridelek, ali vina, ki so zaradi preveč tehnologije skoraj industrijski proizvod?

Se odločimo za boljša vina, če so dražja? Vsak, ki kupi slabo vino, škodi dobrim vinom. Nam, potrošnikom vina manjka verjetno več znanja o vinu, kot pa denarja. Torej v 21. stoletju se lahko največ postori za vino s kultiviranjem pivcev. Na tem področju lahko veliko naredimo za našo enkratno dediščino, vinsko trto in vino.

In še pred koncem, dva lepa, a resnična in optimistična stavka:
  1. Vino je otrok sonca in zemlje, ki osvobaja duha in razvija inteligenco.
  2. Vino je lahko kot sončni žarek v sivem vsakdanu.
V tem duhu, s spoznanjem, da je kulturno pitje zdravo, da prinaša pozitivno energijo, optimizem, vam želim
veliko veselja in uspeha pri osveščanju vaših bližnjih, prijateljev, znancev. Naj nam bo taka aktivnost v ponos.

Toda drage, dragi spoštoval- ke,-ci vina. Poleg lepih zgledov, ki jih priporoča kulturno vedenje ob vinu, ne pozabite, dnevno na vsaj en kozarček, če ne dva ali tri, da bomo naše življenje zares podaljšali.

Dr. J. Nemanič
Metlika 10.11.2009

Ni komentarjev:

Objava komentarja